Evropska trgovalna shema z emisijskimi kuponi (ang. European Union Emission Trading Scheme oziroma EU ETS) predstavlja sistem, ki ga je Evropska unija (EU) vzpostavila leta 2005 z namenom zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in za spodbujanje trajnostnega ravnanja z okoljem. Gre za ključno orodje, ki ga v EU in širše uporabljamo v boju proti podnebnim spremembam. EU ETS namreč velja za vse države članice EU, prostovoljno pa so se mu priključile še Islandija, Lihtenštajn in Norveška.

Namen EU ETS je spodbujanje zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov ter prehoda v nizkoogljično gospodarstvo. Emisije v sektorjih, vključenih v EU ETS, so se od uvedbe sistema leta 2005 do leta 2025 prepolovile, cilj pa je, da se do leta 2030 zmanjšajo za 62 % glede na leto 2005. Dolgoročni cilj EU je doseči podnebno nevtralnost do leta 2050.

Emisijski kupon (ang. European Union Allowance oziroma EUA) predstavlja dovolilnico za izpust ene tone ogljikovega dioksida. Emisijski kuponi so digitalni in imajo standardiziran format, ki ga določa Evropska komisija.

V okviru EU deluje več kot 11.000 podjetij, ki povzročajo emisije toplogrednih plinov in so vključena v sistem EU ETS. Ta podjetja morajo pristojnemu organu svoje države, v Sloveniji Agenciji Republike Slovenije za okolje, predati en emisijski kupon za vsako tono toplogrednih plinov, ki jih izpustijo v ozračje. Del kuponov podjetja vsako določeno časovno obdobje, običajno enkrat letno, od države prejmejo brezplačno. V kolikor podjetje emitira več toplogrednih plinov, kot znaša njegova brezplačna dodelitev, mora primanjkljaj kupiti na trgu. To za podjetja predstavlja dodaten strošek, obenem pa spodbudo k zmanjšanju emisij, saj z nižjo količino emisij porabijo manj kuponov in si znižajo stroške. Podjetja, ki izkazujejo presežek brezplačno dodeljenih kuponov nad ustvarjenimi emisijami, lahko presežek prejetih kuponov prodajo na trgu in s tem ustvarijo dodatne prihodke.

Vsako podjetje, ki je vključeno v EU ETS, z emisijskimi kuponi prosto razpolaga in z njimi trguje. Samo torej odloča o tem, če, kdaj, po kakšni ceni in komu bo svoje emisijske kupone prodalo, prav tako pa tudi, od koga jih bo kupilo. Zavezanci lahko z emisijskimi kuponi trgujejo med sabo, na borzah, s trgovci in na avkcijah.

EU ETS zajema proizvodnjo električne energije in toplote, energetsko intenzivne industrijske panoge ter letalski in pomorski promet. Med zavezanci so med drugim termoelektrarne, železarne, cementarne, papirnice in kemična industrija. Sistem pokriva približno 40 % vseh emisij toplogrednih plinov v EU, od leta 2024 pa vključuje tudi emisije iz pomorskega prometa.

V začetku leta 2025 je bilo v EU ETS vključenih 35 slovenskih podjetij. Seznam podjetij, višina brezplačne dodelitve emisijskih kuponov in njihove emisije so na voljo na spletni strani GOV.SI – Trgovanje s pravicami do emisij.

Skupno količino emisijskih kuponov, ki so na voljo v sistemu EU ETS, določa Evropska unija. Posamezna država prejme določeno število kuponov po ključu, ki temelji predvsem na zgodovinskih emisijah, del kuponov pa se med države razdeli tudi po solidarnostnem ključu. Pri tem se upošteva pomembno vodilo, da se skupno število razpoložljivih kuponov postopoma zmanjšuje, s čimer se spodbuja zmanjševanje emisij.

Pristojni organi v posamezni državi del emisijskih kuponov onesnaževalcem brezplačno razdelijo, del kuponov pa prodajajo na dražbah na skupni evropski platformi na borzi EEX (European Energy Exchange). V obdobju med letoma 2021 in 2030 je predvideno, da se na dražbah proda do 57 % splošnih emisijskih kuponov, preostali pa se lahko pod določenimi pogoji dodelijo brezplačno. Obseg brezplačne dodelitve se postopoma zmanjšuje.

Za omejevanje izpustov toplogrednih plinov s pomočjo trgovalnih shem z emisijskimi kuponi se odloča vse več svetovnih držav. Globalno trenutno deluje 25 različnih emisijskih shem z lastnimi pravili in različnimi cenami emisijskih kuponov. Največja je evropska EU ETS, trgovalne sheme pa delujejo tudi v ZDA, Švici, Novi Zelandiji in Veliki Britaniji. V Aziji so trgovalne sheme med drugim na Kitajskem, Japonskem in v Južni Koreji.

Cena emisijskih kuponov na ceno električne energije in drugih dobrin ne vpliva neposredno, vpliva pa na stroške onesnaževalcev. Podjetja, ki zaradi svojih negativnih vplivov na okolje potrebujejo emisijske kupone, lahko namreč strošek nakupa emisijskih kuponov vključijo v ceno svojih storitev in izdelkov, vendar končno ceno določata trg in konkurenca. Posredno se tako del stroškov, ki jih termoelektrarne namenijo za emisijske kupone, lahko prelije v cene električne energije. Pomembno pa je, da se ta vpliv manjša z večanjem deleža električne energije, ki je proizvedena iz brezogljičnih virov, torej iz obnovljivih virov in jedrskih elektrarn.

Prihodek od prodaje emisijskih kuponov na avkcijah se steka v državne proračune, v Sloveniji je to Sklad za podnebne spremembe, ki z zbranimi sredstvi sofinancira in spodbuja projekte zelenega prehoda. Aktualen program porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe je dostopen na https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2023-01-3057/odlok-o-programu-porabe-sredstev-sklada-za-podnebne-spremembe-za-leta-2023-2026. Del zbranih sredstev je na evropskem nivoju namenjenih za evropske strukturne sklade za inovacije in modernizacijo industrije.

Za doseganje cilja zmanjševanja emisij toplogrednih plinov je imel zakonodajalec na voljo 3 metode:

1. Obvezno zmanjšanje emisij za vsakega onesnaževalca
2. Obdavčitev emisij
3. Trgovalna shema

Vsaka od teh rešitev ima svoje prednosti in slabosti. Pred 20 leti je na podlagi strokovnih analiz na nivoju EU prevladalo mnenje in bila sprejeta politična odločitev, da sistemsko najbolj učinkovito rešitev predstavlja kombinacija druge in tretje metode, kjer so največji onesnaževalci vključeni v trgovalno shemo, manjši onesnaževalci pa na svoje izpuste plačujejo takso in niso del trgovalne sheme.

Cena emisijskih kuponov se oblikuje tržno glede na ponudbo in povpraševanje.

Letni promet na globalnih trgih z emisijskimi kuponi presega 800 milijard evrov. Če ta promet primerjamo s prometom na surovinskih trgih, ga presega samo naftni trg.

Trgovanje z emisijskimi kuponi poteka na dveh segmentih trga:

1. trgovanje s terminskimi pogodbami, ki kotirajo na globalnih borzah (podobno kot nafta),
2. trgovanje s fizično dobavo (t. i. Spot trg).

S terminskimi pogodbami lahko trguje vsaka fizična ali pravna oseba s trgovalnim dostopom do borz, za kar zadostuje trgovalni račun pri enem od spletnih borznih posrednikov. Za trgovanje s fizično dobavo pa je od leta 2018 potrebno dovoljenje nacionalnega finančnega regulatorja. Trgovanje lahko izvajajo podjetja – zavezanci v EU ETS in finančne institucije. Belektron je z namenom izvajanja fizičnega trgovanja z emisijskimi kuponi registriran kot borznoposredniška družba.

Belektron je trgovsko podjetje, ki kupuje emisijske kupone od tistih, ki jih imajo preveč in jih prodaja tistim, ki jih imajo premalo. Vloga Belektrona je enaka vlogi trgovskih podjetij, ki trgujejo z drugimi storitvami in izdelki.

Belektron se pri svojem vsakodnevnem delovanju sooča s konkurenco globalnih investicijskih bank, energetskih in naftnih korporacij, finančnih skladov in podobnih specializiranih trgovskih podjetij.

Belektron ni upravičen do brezplačne dodelitve emisijskih kuponov.

Belektron je podjetje, specializirano za trgovanje z emisijskimi kuponi na mednarodnih trgih. Poslujemo z zavezanci v sistemu EU ETS, sodelujemo na primarnem in sekundarnem trgu ter trgujemo tudi z izvedenimi finančnimi instrumenti, kot so terminske pogodbe in opcije. Smo polnopravni član borz ICE in EEX ter uradni vzdrževalec likvidnosti na borzi EEX.

Prihodke ustvarjamo z nakupom in prodajo emisijskih kuponov ter drugih finančnih instrumentov, povezanih z emisijskimi trgi. Razlika med nakupnimi in prodajnimi cenami predstavlja osnovo naše trgovalne marže, iz katere pokrivamo stroške poslovanja, razvoja, zaposlenih, davkov in drugih obveznosti.

Belektron je eno največjih neodvisnih globalnih podjetij na področju trgovanja z emisijskimi kuponi. Letno trgujemo z več kot 300 milijoni ton emisijskih kuponov ter sodelujemo z več kot 300 poslovnimi partnerji v 46 državah po svetu.

Belektron veliko večino svojega poslovanja ustvari na mednarodnih trgih. V letu 2025 smo v Sloveniji ustvarili 1,6 % fizičnega prometa, ob upoštevanju prometa z izvedenimi finančnimi instrumenti pa je delež poslovanja znašal 0,15 %.

Belektron je v letu 2025 z osmimi zaposlenimi ustvaril prihodke, ki predstavljajo 0,7 % prihodkov celotnega slovenskega gospodarstva, in je podjetje z največjo dodano vrednostjo na zaposlenega v Sloveniji.

Od ustanovitve do vključno leta 2025 smo iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb v državni proračun prispevali 51,2 milijona evrov.

Belektron Termoelektrarni Šoštanj ne dobavlja emisijskih kuponov.

Belektron veliko večino svojega poslovanja ustvari na mednarodnih trgih, medtem ko poslovanje na slovenskem trgu predstavlja le majhen delež celotnega poslovanja družbe.

Ogljično nevtralnost posamezno podjetje doseže, ko neto izpuste ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov izniči oziroma jih zmanjša na ničelno raven.

Eden izmed načinov doseganja ogljične nevtralnosti je prostovoljen nakup emisijskih kreditov, s pomočjo katerih podjetja izničijo svoj letni ogljični odtis. Emisijski krediti izhajajo iz projektov zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, po navadi iz manj razvitih držav. Primeri takšnih projektov so proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov, pogozdovanje, zamenjava tradicionalnih energentov z okolju prijaznejšimi ipd. Ustvarjene okoljske prihranke preverjajo agencije, ki jamčijo za dejansko zmanjšanje ogljičnega odtisa.

Podjetje Belektron Ekotrading d.o.o. izvaja trgovanje z emisijskimi krediti in storitve za doseganje ogljične nevtralnosti.

Doseganje ogljične nevtralnosti in trgovanje z emisijskimi krediti sta popolnoma prostovoljni in nista del EU ETS.